Na slovensko-hrvaški meji so obnovili gozdno pot, ki je bila nekoč naravna povezava med sosednjima krajema, z vzpostavitvijo državne meje pa je njena uporaba postala skoraj nemogoča. Danes približno 1,3 kilometra dolga pot znova povezuje Čedem v občini Brežice in Stojdrago na območju hrvaškega Samobora. Obnovljeno povezavo so slovesno odprli 24. oktobra, projekt pa predstavlja novo možnost za pohodništvo, rekreacijo in povezovanje prebivalcev na obeh straneh meje.
V Posavju so nedavno uresničili projekt, ki ima poleg rekreativnega tudi pomemben simbolni pomen. Občina Brežice in hrvaško mesto Samobor sta skupaj uredila gozdno pot med Čedmom in Stojdrago, ki je bila v preteklosti del vsakdanjih povezav med obmejnimi kraji. Sčasoma je njena uporaba postala otežena, zdaj pa je po obnovi znova namenjena obiskovalcem in domačinom.
Obnovljeno pot so v soboto, 24. oktobra, slovesno predali v uporabo na Stojdragi. Dogodek je združil predstavnike obeh lokalnih skupnosti, pohodnike in prebivalce, ki so s svojo pobudo pomembno prispevali k uresničitvi projekta. Zgodba je zanimiva predvsem zato, ker ne gre za povsem novo povezavo, temveč za ponovno oživitev poti, ki je ljudi povezovala že v preteklosti.
Pot, ki jo je državna meja za dolga leta odrezala
Pobuda za obnovo je prišla iz lokalnega okolja, in sicer iz Krajevne skupnosti Mrzlava vas na slovenski strani ter Mestnega odbora Stojdraga na hrvaški strani. Obe skupnosti sta želeli znova urediti pot, ki so jo nekoč uporabljali pohodniki in prebivalci obmejnega območja.
Po navedbah Občine Brežice je bila pot v preteklosti uporabljana za prehajanje med krajema, vendar je vzpostavitev državne meje njeno uporabo praktično onemogočila. To je vplivalo na povezave med naseljema, ki sta si geografsko blizu, a ju je državna meja ločevala tudi pri vsakodnevnem gibanju.
Z obnovo se tako ne vzpostavlja zgolj nova rekreativna možnost, temveč se vrača povezava, ki ima za lokalno okolje zgodovinski pomen. V obmejnih krajih so namreč poti pogosto nastajale zaradi potreb prebivalcev, ki so se obiskovali, trgovali, sodelovali pri delu in vzdrževali družinske ter sosedske odnose.
Projekt zato opozarja, da lahko tudi razmeroma kratka gozdna pot pomembno vpliva na povezanost dveh skupnosti. Čeprav gre za infrastrukturo manjšega obsega, lahko njena ponovna uporaba spodbudi obiskovanje krajev in ohranjanje stikov med prebivalci.
Dolga 1,3 kilometra, polovica na slovenski strani
Obnovljena gozdna pot meri približno 1.300 metrov. Po podatkih Občine Brežice polovica njene dolžine poteka po slovenskem ozemlju, druga polovica pa po hrvaškem. Široka je od 1,6 do dva metra, zato je primerna predvsem za rekreativno uporabo.
Občina navaja, da je pot namenjena pohodnikom, kolesarjem in uporabnikom štirikolesnikov. Pri tem je treba upoštevati, da gre za gozdno povezavo, zato morajo obiskovalci način uporabe prilagoditi razmeram na terenu in veljavnim pravilom vožnje v naravnem okolju. Sama navedba namembnosti poti še ne pomeni, da je na vseh njenih delih dovoljena vsaka oblika motornega prometa.
Povezava poteka med Čedmom, ki spada v Krajevno skupnost Mrzlava vas v občini Brežice, in Stojdrago na območju mesta Samobor. Gre za prostor, kjer so naravne, kulturne in zgodovinske vezi med slovenskimi in hrvaškimi kraji pomemben del lokalne identitete.
Za pohodnike lahko pot pomeni zanimivo možnost krajšega izleta, za prebivalce pa dodatno povezavo med sosednjima krajema. Hkrati dopolnjuje možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v tem delu Posavja.
Ob odprtju skupaj predstavniki obeh držav
Slovesno odprtje obnovljene poti je potekalo 24. oktobra na Stojdragi. S simboličnim prerezom traku so povezavo predali v uporabo brežiški župan Ivan Molan, namestnik županje mesta Samobor Petar Burić in predsednik Mestnega odbora Stojdraga Jurica Živoder.
Pot je blagoslovil Daniel Vranešić, župnik grkokatoliške župnije svetega Jurija na Stojdragi. Dogodka so se udeležili tudi podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik, predsednik Krajevne skupnosti Mrzlava vas Boštjan Gregorič, namestnica predsednika Mestnega odbora Stojdraga Nikolina Gojko ter številni pohodniki in domačini.
Po slovesnem delu so se udeleženci družili v prostorih Galerije Mihajlo Trbojević, kjer so si ogledali tudi etnološko zbirko Muzeja Uskokov Žumberak. Za zbirko skrbi tamkajšnja župnija, obisk pa je odprtju dodal kulturno razsežnost in obiskovalcem približal dediščino območja.
Takšna srečanja imajo pomembno vlogo pri ohranjanju dobrih odnosov med obmejnimi kraji. Poleg uradnih predstavnikov povezujejo tudi prebivalce, ki imajo od urejenih poti neposredno korist in jih bodo v prihodnje uporabljali.
Brežice in Samobor letos povezali že dve območji
Brežiški župan Ivan Molan je ob odprtju poudaril pomen sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi lokalnimi skupnostmi. Ob tem je opozoril, da letošnja ureditev poti med Čedmom in Stojdrago ni edini projekt, s katerim so v občini izboljšali čezmejne povezave.
Letos so namreč vzpostavili že dve novi povezavi med Slovenijo in Hrvaško. Poleg obnovljene gozdne poti so pred tem odprli tudi večnamensko pot, ki povezuje Rigonce na slovenski strani in Brdovec na hrvaški.
Gre za dva različna projekta, ki pa imata skupen cilj: izboljšati povezanost obmejnih krajev in omogočiti prebivalcem ter obiskovalcem lažje gibanje med sosednjimi območji. Občina Brežice pri tem sodeluje s hrvaškimi lokalnimi skupnostmi, ki imajo podobne interese na področju rekreacije, turizma in lokalnega razvoja.
Molan se je ob odprtju zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi na obeh straneh meje. Posebej pomembna je bila pobuda krajevnih skupnosti, saj je prav iz lokalnega okolja prišla želja, da bi se nekoč uporabljana pot ponovno uredila.
Nova priložnost za pohodništvo in odkrivanje Posavja
Obnovljena povezava med Čedmom in Stojdrago odpira dodatne možnosti za obiskovalce, ki radi raziskujejo manj znane kotičke obmejnega prostora. V nasprotju z bolj obiskanimi turističnimi središči takšne poti ponujajo predvsem stik z naravo in priložnost za spoznavanje lokalnih krajev.
Za Občino Brežice lahko nova pot pomeni dopolnitev rekreativne in turistične ponudbe. Pohodniki, ki obiščejo ta del Posavja, lahko izlet povežejo tudi z odkrivanjem kulturne dediščine na hrvaški strani meje, med drugim Stojdrage in njenega širšega območja.
Pri tem je pomembno, da se razvoj turizma prilagaja značilnostim prostora. Gozdne poti imajo drugačne omejitve kot urejene mestne sprehajalne površine, zato je treba pri uporabi spoštovati naravno okolje, druge obiskovalce in morebitne omejitve, ki veljajo na posameznih odsekih.
Nova povezava je zanimiva tudi zato, ker spodbuja obiskovanje krajev, ki niso med najbolj prepoznavnimi turističnimi destinacijami. Prav manjše lokalne znamenitosti, pohodniške poti in srečanja z domačini lahko obiskovalcem ponudijo drugačno doživetje obmejnega območja.
Meja ostaja na zemljevidu, poti med ljudmi pa se znova odpirajo
Obnovljena pot med Čedmom in Stojdrago je še en primer, kako lahko sodelovanje sosednjih občin in krajevnih skupnosti prinese konkretne rezultate. Projekt ni pomemben samo zaradi dolžine urejenega odseka, temveč tudi zaradi dejstva, da so pobudo oblikovali ljudje, ki prostor poznajo in ga uporabljajo.
Za lokalne prebivalce pomeni lažjo povezavo s sosednjim krajem, za pohodnike dodatno možnost izleta, za obe občini pa priložnost za nadaljnje sodelovanje. Ob tem je pomembno tudi ohranjanje spomina na nekdanje poti, ki so povezovale ljudi že pred današnjo državno ureditvijo.
Odprtje poti je pokazalo, da lahko tudi manjši infrastrukturni posegi prispevajo k boljšim sosedskim odnosom. Ko se lokalne skupnosti dogovorijo o skupnih ciljih, lahko nastanejo pridobitve, ki presegajo občinske in državne meje.
Pot med Čedmom in Stojdrago je tako po dolgih letih znova namenjena povezovanju ljudi. Za Posavje pomeni novo rekreativno pridobitev, za obmejni prostor pa sporočilo, da je mogoče nekdanje povezave oživiti s sodelovanjem in skupno pobudo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
